Življenje išče pot

VEČ ...|7. 2. 2025
Brez kajenja za več življenja

31. januarja v Sloveniji obeležujemo  nacionalni dan brez cigarete. Ob tem so skrb vzbujajoči podatki, da mladi vse pogosteje uporabljajo elektronske cigarete, rjave fuge in nikotinske vrečke, česar včasih nismo poznali. Svetovalca NIJZ, dr. Tomaž Čakš in Helena Koprivnikar sta pojasnila posledice na zdravju in možnosti za opustitev nikotina. 

Brez kajenja za več življenja

31. januarja v Sloveniji obeležujemo  nacionalni dan brez cigarete. Ob tem so skrb vzbujajoči podatki, da mladi vse pogosteje uporabljajo elektronske cigarete, rjave fuge in nikotinske vrečke, česar včasih nismo poznali. Svetovalca NIJZ, dr. Tomaž Čakš in Helena Koprivnikar sta pojasnila posledice na zdravju in možnosti za opustitev nikotina. 

opuščanje kajenjanikotinske vrečkeposledice kajenja

Življenje išče pot

Brez kajenja za več življenja

31. januarja v Sloveniji obeležujemo  nacionalni dan brez cigarete. Ob tem so skrb vzbujajoči podatki, da mladi vse pogosteje uporabljajo elektronske cigarete, rjave fuge in nikotinske vrečke, česar včasih nismo poznali. Svetovalca NIJZ, dr. Tomaž Čakš in Helena Koprivnikar sta pojasnila posledice na zdravju in možnosti za opustitev nikotina. 

VEČ ...|7. 2. 2025
Brez kajenja za več življenja

31. januarja v Sloveniji obeležujemo  nacionalni dan brez cigarete. Ob tem so skrb vzbujajoči podatki, da mladi vse pogosteje uporabljajo elektronske cigarete, rjave fuge in nikotinske vrečke, česar včasih nismo poznali. Svetovalca NIJZ, dr. Tomaž Čakš in Helena Koprivnikar sta pojasnila posledice na zdravju in možnosti za opustitev nikotina. 

s. Meta Potočnik

opuščanje kajenjanikotinske vrečkeposledice kajenja

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|7. 2. 2025
Slovenija od začetka leta polnopravna članica Evropske vesoljske agencije

V Zanimivostih nočnega neba smo tokrat pogledali v ozadje sprejetja naše države v elitno skupino Evropske vesoljske agencije. Kaj prinaša polnopravno članstvo v vsakdanje življenje državljanov, zakaj sploh vlagati v raziskave vesolja, koliko slovenskih podjetij že sodeluje v teh raziskavah in kje smo kot majhna država lahko zanimivi in konkurenčni? Naša gostja je bila vodja Slovenske vesoljske pisarne na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Tanja Permozer.

Slovenija od začetka leta polnopravna članica Evropske vesoljske agencije

V Zanimivostih nočnega neba smo tokrat pogledali v ozadje sprejetja naše države v elitno skupino Evropske vesoljske agencije. Kaj prinaša polnopravno članstvo v vsakdanje življenje državljanov, zakaj sploh vlagati v raziskave vesolja, koliko slovenskih podjetij že sodeluje v teh raziskavah in kje smo kot majhna država lahko zanimivi in konkurenčni? Naša gostja je bila vodja Slovenske vesoljske pisarne na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Tanja Permozer.

Blaž Lesnik

vesoljegospodarstvoraziskaveastronomijavesoljska industrija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 2. 2025
Slovenski kulturni večer v Clevelandu

Prireditvam ob slovenskem kulturnem prazniku se pridružujejo tudi rojaki v Clevelandu. V dvorani slovenske župnije svetega Vida bo jutri Slovenski kulturni večer, ki ga pripravlja generalna konzulka Suzana Češarek. Na prireditvi se bodo poleg Prešerna spomnili tudi slovenskih pesnikov in pisateljev, ki so živeli in ustvarjali v ZDA, med drugim priseljenca v Cleveland po drugi svetovni vojni Karla Mauserja ter pesnika, glasbenika in prevajalca Ivana Zormana. Nastopila bosta lektor slovenskega jezika Luka Zibelnik, ki poučuje na clevelandski državni univerzi in na Lakeland Community College in Mojca Slak. Zdaj pa še v Trst. Slovenska prosveta v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev po zamisli in v izvedbi društva MOSP pripravlja skupno Prešernovo proslavo z naslovom Z besedo na dan, ki bo nocoj v Peterlinovi dvorani v Trstu. Sodelujejo vokalna skupina Anakrousis, Radijski oder in recitatorji. Slavnostna govornica bo logopedinja Anika Tosolini. 

Slovenski kulturni večer v Clevelandu

Prireditvam ob slovenskem kulturnem prazniku se pridružujejo tudi rojaki v Clevelandu. V dvorani slovenske župnije svetega Vida bo jutri Slovenski kulturni večer, ki ga pripravlja generalna konzulka Suzana Češarek. Na prireditvi se bodo poleg Prešerna spomnili tudi slovenskih pesnikov in pisateljev, ki so živeli in ustvarjali v ZDA, med drugim priseljenca v Cleveland po drugi svetovni vojni Karla Mauserja ter pesnika, glasbenika in prevajalca Ivana Zormana. Nastopila bosta lektor slovenskega jezika Luka Zibelnik, ki poučuje na clevelandski državni univerzi in na Lakeland Community College in Mojca Slak. Zdaj pa še v Trst. Slovenska prosveta v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev po zamisli in v izvedbi društva MOSP pripravlja skupno Prešernovo proslavo z naslovom Z besedo na dan, ki bo nocoj v Peterlinovi dvorani v Trstu. Sodelujejo vokalna skupina Anakrousis, Radijski oder in recitatorji. Slavnostna govornica bo logopedinja Anika Tosolini. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Komentar tedna

VEČ ...|7. 2. 2025
Mirjana Furlan: Vremena bodo Kranjcem se zjasnila, mar res, dragi Prešeren?

Verza »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, jim milše zvezde kakor zdaj sijale…« sta vzeta iz 2. soneta Prešernovega Sonetnega venca, velike pesnitve, ki jo je namenil Primičevi Juliji, da bi jo prepričal o svoji globoki ljubezni, to pa povezal še z ljubeznijo do slovenske domovine in skrbjo zaradi njenega takratnega duhovnega stanja. Zato nam bosta uvodna verza prišla prav tudi v tem komentarju, v katerem bomo malo pred kulturnim praznikom naredili rahel prepih po slovenski kulturi.

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, profesorica slovenskega jezika in članica Društva katoliških pedagogov.

Mirjana Furlan: Vremena bodo Kranjcem se zjasnila, mar res, dragi Prešeren?

Verza »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, jim milše zvezde kakor zdaj sijale…« sta vzeta iz 2. soneta Prešernovega Sonetnega venca, velike pesnitve, ki jo je namenil Primičevi Juliji, da bi jo prepričal o svoji globoki ljubezni, to pa povezal še z ljubeznijo do slovenske domovine in skrbjo zaradi njenega takratnega duhovnega stanja. Zato nam bosta uvodna verza prišla prav tudi v tem komentarju, v katerem bomo malo pred kulturnim praznikom naredili rahel prepih po slovenski kulturi.

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, profesorica slovenskega jezika in članica Društva katoliških pedagogov.

Mirjana Furlan

komentarkulturapolitika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|9. 2. 2025
O napredku pri sodelovanju za novo kmetijsko zakonodajo ter vabilo na informativne dneve

Potem, ko smo bili v sredo priča preobratu in je kmetijska ministrica napovedala, da organiziranosti službe kmetijskega svtovanja ne bodo spreminjali ter je bil podaljšan rok za oddajo pribomb na predloge kmetijskih zakonov se zdi, da gredo stvari vendarle pravo pot. V oddaji pa smo povabili tudi na letošnje informativne dneve 13 srednjih šol, ki imajo tudi kmetijske programe.

O napredku pri sodelovanju za novo kmetijsko zakonodajo ter vabilo na informativne dneve

Potem, ko smo bili v sredo priča preobratu in je kmetijska ministrica napovedala, da organiziranosti službe kmetijskega svtovanja ne bodo spreminjali ter je bil podaljšan rok za oddajo pribomb na predloge kmetijskih zakonov se zdi, da gredo stvari vendarle pravo pot. V oddaji pa smo povabili tudi na letošnje informativne dneve 13 srednjih šol, ki imajo tudi kmetijske programe.

Robert Božič

kmetijstvošolepolitikazakoni

Sol in luč

VEČ ...|4. 2. 2025
Vladimir Truhlar - Doživljanje absolutnega

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo tudi oddajo Sol in luč pripravili v duhu lepote umetniške besede. Ker oddaja želi nagovarjati s presežnim, je najbolj logična izbira knjiga z naslovom Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju, Vladimirja Truhlarja, ki je bil po vojni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. V predgovoru je v knjigi odličen zapis patra Silva Šinkovca.

Vladimir Truhlar - Doživljanje absolutnega

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo tudi oddajo Sol in luč pripravili v duhu lepote umetniške besede. Ker oddaja želi nagovarjati s presežnim, je najbolj logična izbira knjiga z naslovom Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju, Vladimirja Truhlarja, ki je bil po vojni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. V predgovoru je v knjigi odličen zapis patra Silva Šinkovca.

Tadej Sadar

izobraževanjekulturaodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 2. 2025
Pogovor s slikarjem in grafikom Jankom Oračem

V Galeriji Friderika Irineja Baraga v Šmihelu v Novem mestu, ki je nedavno začela delovati v istoimenskem zavodu, je na ogled prva slikarska razstava domačina, slikarja in grafika Janka Orača z naslovom Barvita videnja.

Pogovor s slikarjem in grafikom Jankom Oračem

V Galeriji Friderika Irineja Baraga v Šmihelu v Novem mestu, ki je nedavno začela delovati v istoimenskem zavodu, je na ogled prva slikarska razstava domačina, slikarja in grafika Janka Orača z naslovom Barvita videnja.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostJanko OračGalerija Friderika Irineja BaragaGalerija Šmihel Novo mesto

Naš pogled

VEČ ...|11. 2. 2025
Meta Potočnik: Vsi bi radi živeli dolgo in umrli zdravi, a zakaj že?

V človeka je položena želja po življenju, po možnosti dolgem življenju. In seveda želja po zdravju, za katerega radi rečemo, da je naše največje bogastvo. Za starozavezne pisce je to znamenje božjega blagoslova, bolezen pa prekletstvo. Radi bi živeli dolgo in tako rekoč umrli zdravi. Priznam, v svojem življenju še nisem bila resno bolna, zato ne morem reči, da razumem bolnike. Prisegam na zdravo prehrano, domačo kuhinjo in viham nos nad procesirano hrano.

Meta Potočnik: Vsi bi radi živeli dolgo in umrli zdravi, a zakaj že?

V človeka je položena želja po življenju, po možnosti dolgem življenju. In seveda želja po zdravju, za katerega radi rečemo, da je naše največje bogastvo. Za starozavezne pisce je to znamenje božjega blagoslova, bolezen pa prekletstvo. Radi bi živeli dolgo in tako rekoč umrli zdravi. Priznam, v svojem življenju še nisem bila resno bolna, zato ne morem reči, da razumem bolnike. Prisegam na zdravo prehrano, domačo kuhinjo in viham nos nad procesirano hrano.

Meta Potočnik

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|11. 2. 2025
Spominjamo se dne 11. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 11. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|11. 2. 2025
Buhteljni

V skledo presejemo 6 dag oziroma 1 dober liter moke, ob strani damo 1 žličko soli. V jamico na sredi damo  2-3 rumenjake, dodamo še naribano limonino lupino in 2 žlici ruma, 3 žlice sladkorja. To premešamo. Dodamo kvas, ki vzhaja posebej (½ kocke z malo sladkorja in 2-3 žlice mleka ter 1 žlica moke). Mešamo in po žlicah prilivamo toplo mleko. Testo dobro pregnetemo (na roke ali s strojčkom), na koncu dodamo še 8-10 dag raztopljene maščobe (olivnega in belega olja). Dobriti moramo prožno, mehko testo. Damo ga v skledo in pokrijemo s prtičem ter pustimo vzhajati. Nato testo na prtu razvaljamo. S koleščkom razrežemo kvadrate, na sredino naložimo gosto marmelado ali orehov nadev. Robove zagrnemo proti sredini in oblikovan buhtelj s spojem robov na dnu odlagamo na pekač. Med posameznimi deli pustimo nekaj prostora, kajti to bo še enkrat vzhajalo 30-40 minut. Spečemo pri 180-190 stopinjah Celzija v dobre pol ure. Če se zgoraj preveč zapeče, jih pokrijemo z alu folijo ali drugim pekačem.  

Buhteljni

V skledo presejemo 6 dag oziroma 1 dober liter moke, ob strani damo 1 žličko soli. V jamico na sredi damo  2-3 rumenjake, dodamo še naribano limonino lupino in 2 žlici ruma, 3 žlice sladkorja. To premešamo. Dodamo kvas, ki vzhaja posebej (½ kocke z malo sladkorja in 2-3 žlice mleka ter 1 žlica moke). Mešamo in po žlicah prilivamo toplo mleko. Testo dobro pregnetemo (na roke ali s strojčkom), na koncu dodamo še 8-10 dag raztopljene maščobe (olivnega in belega olja). Dobriti moramo prožno, mehko testo. Damo ga v skledo in pokrijemo s prtičem ter pustimo vzhajati. Nato testo na prtu razvaljamo. S koleščkom razrežemo kvadrate, na sredino naložimo gosto marmelado ali orehov nadev. Robove zagrnemo proti sredini in oblikovan buhtelj s spojem robov na dnu odlagamo na pekač. Med posameznimi deli pustimo nekaj prostora, kajti to bo še enkrat vzhajalo 30-40 minut. Spečemo pri 180-190 stopinjah Celzija v dobre pol ure. Če se zgoraj preveč zapeče, jih pokrijemo z alu folijo ali drugim pekačem.  

Matjaž Merljak

kuhajmo